Grajsko poslopje spada med najobsežnejše fevdalne komplekse na Slovenskem. Grad je prava posebnost, saj nas najprej preseneti nenavadna oblika notranjega dvorišča z višjim zahodnim in nižjim vzhodnim nivojem, kar je posledica oblike grajskega hriba. Grajsko dvorišče, ki ga obdajajo stolpaste arkade, obkroža peterokotni tloris obodnih traktov, ki sežejo ponekod v prvo, ponekod pa v drugo nadstropje. Čeprav se v zasnovi skrivajo elementi srednjeveškega grajskega jedra, kaže danes celota baročno podobo iz 17. stoletja. Med njo so vpleteni tudi deli iz 16. in 18. stoletja (1751), kar velja posebej za kapelo z razgibano streho in za zvonik. Več o gradu
Je izvir mineralne vode (vsebuje nad 1g/l raztopljenih mineralnih snovi ali nad 1g/l prostega plina CO2), ki se pojavljajo v severovzhodnem delu Slovenije. Velika gostota naravnih ali delno ohranjenih izvirov je ostala samo še v osrednjem delu Ščavnice in delu Kapelskih goric, na območju reke Ledave in v okolici naselja Nuskova, kjer se nahaja Nuskovski slatinski vrelec.
Je umetno akumulacijsko jezero, imenovano tudi Kraško jezero (nepoučeni mislijo, da gre za jezero z značilnimi kraškimi pojavi, vendar nima s kraškimi jezeri nič drugega skupnega, razen, da je tudi Ledavsko enkrat presahnilo in sicer zaradi nujnih vzdrževalnih del, leta 2011) na reki Ledavi. Vode Ledave in Lukaj potoka so zajezene s pregrado visoko 10m. Jezero leži na nadmorski višini 234 m, na območju vasi Ropoča in Krašči v Krajinskem parku Goričko. Njegova površina meri 218 ha.
Križevsko jezero se nahaja v vasi Križevci, na predelu Dol in nudi življenjski prostor številnim pticam, vodnim živalim in ribam. Ravno slednje sem privabljajo predvsem ribiče, ki si želijo mirnega ribolova in sožitja z neokrnjeno naravo. Jezero je veliko približno 2 hektara, njegova povprečna globina pa je 1,5 – 2 metra. Ribe, ki prebivajo v jezeru so: krapi, ščuke, somi, rdečerepke, androgi, babuške in rdečeoke.
Bukovniško jezero je umetno jezero veliko 4,5 ha, ki je nastalo z zajezitvijo potoka Bukovnica. Jezero nudi domovanje mnogim ribam, zlasti krapom, amurjem, tolstobikom, smučem, linjem idr. Vodni ekosistem gosti sivo čaplojo, mlakarico in vodomca. V zraku kraljujejo kanja, kragulj in postovka, proti naseljempa srečamo lastovke, taščice, pogorečlke in seveda štorklje. Okolica jezera je obdana z gozdovi, ki nudijo domovanje srnam, jelenom in divjim svinjam. Na obrobju so prisotni fazan, jerebica, prepelica in poljski zajec. Ogleda pa je vredno tudi čez 300 zanimivih in lepih rastlinskih vrst. Na dvignjenem predelu ob jezeru je kapelica sv. Vida in pod njo istoimenski studenec. Po ustnem izročilu se je mnogim izboljšal vid ali so celo spregledali, če so si z vodo pri sv. Vidu izpirali oči. V premeru 450 metrov okrog izvira je odkritih in označenih 26 zdravilnih točk. Bukovniško jezero s svojimi sprehajalnimi potmi je odličen družinski izlet v naravo.
Pri Gradu na Goričkem je pred 3 milijoni let bruhal zadnji vulkan na območju današnje Slovenije. Ponovno smo ga prebudili v doživljajskem parku Vulkanija, kjer ga boste ne samo spoznali ampak dobesedno doživeli njegov izbruh. Ob tem boste spoznali še veliko zanimivosti o vulkanih in geoloških značilnostih našega planeta in še posebej Goričkega.Pot do izbruha zadnjega vulkana na območju Slovenije pa ni preveč enostavna. Na začetku boste spoznali krtka Olija, ki vas bo vodil skozi večji del parka in čarovnico Ezo, ki mu je stalno za petami, saj si želi priti do dragocenih kristalov olivina, ki so z izbruhom vulkana pri Gradu na Goričkem, prišli na površje.Na sodobni interaktivni mizi boste spoznali glavne geološke značilnosti Zemlje, predvsem iz sveta vulkanov in kaj nam življenje z vulkani prinaša – tako v dobrem kot v slabem. Za tiste, ki boste želeli izvedeti več o razburljivem svetu vulkanov in silah, ki vladajo na našem planetu, smo pripravili atraktivne interaktivne vsebine. Za mlajše obiskovalce pa smo poskrbeli, da spoznajo svet vulkanov skozi preproste računalniške igrice.
V vasi je muzej, kjer si lahko ogledate stare domačije in postopek lončarstva. Vstopnina je simbolična: 2,5 EUR, če pa imate srečo, mogoče lahko naletite na skupino, ki ima poleg ogleda organizirano še demonstracijo dela ali kakšne delavnice in lahko tudi zraven malo poškilite ali celo poskusite svoje spretnosti kot lončar. Vas je znana predvsem po črno žgani posodi, v muzeju pa je tudi trgovina z domačimi izdelki, kjer si lahko vedno nakupite kakšen lep in uporaben kos lončene posode.
Predstavlja kotiček tropskega gozda na prekmurskem podeželju. Poleg proizvodnje orhidej je na ogled več kot 300 vrst zanimivih tropskih rastlin z vsega sveta. Gostje, ki bivajo pri nas, dobijo na recepciji hotela tudi 20%popust za vstopnico.
Zgrajen je na griču v Lendavskih goricah, leta 2015. V višino meri 53,5 metra. Stolp omogoča razgled v štiri države. Projektirala sta ga Oskar Virag in Iztok Rajšter iz arhitekturnega biroja Vires. Na najvišjo razgledno ploščad se lahko zapeljete z dvigalom ali pa se povzpenete po 240 stopnicah in tako doživite vzpon na najlepšo razgledno točko daleč naokoli. V pritličju stolpa lahko preizkusite domačo kulinarično ponudbo in vrhunska lokalna vina.
Edini zasebni brod za prečkanje Mure z gostinsko ponudbo za vikend. Brod vozi na relaciji Gornja Bistrica-Mota (Ljutomer)
Reka Mura se je skozi stoletja ob svojem koritu poigrala z naravo in ustvarila naravni otok, ki so ga domačini poimenovali Otok ljubezni. Legenda pravi, da je to kraj zaljubljencev, sicer pa boste na njem doživeli prav posebne dogodivščine, bodisi na vožnji z brodom čez Muro bodisi na tradicionalni avgustovski prireditvi Büjraških dnevih. Na otoku ljubezni si lahko ogledate Büjraški muzej, plavajoči mlin na Muri v Ižakovcih ali pa se sprehodite ob rečnem bregu med topoli in tulipanovci.
Predstavlja edini panonski plavajoči mlin v Sloveniji. Mlin še danes obratuje in predstavlja kulturno ter turistično znamenitost Veržeja
Serdiški breg ali Rdeči breg (416 m. n. v.) je, takoj za Sotinskim bregom, drugi najvišji vrh na Goričkem. Sprva so ga imeli celo za najvišjega, vendar so ponovne geodetske meritve pokazale, da ni tako. Na vrhu, s katerega se prav tako kot s Sotinskega brega odpira lep razgled, stoji brunarica TD Rogašovci, ob njej pa je vinogradniško znamenje v obliki piramide, ki označuje vrh. V bližini je več anten v lasti radioamaterjev. Na Serdiškem bregu se celo leto dogajajo različne aktivnosti, povezane s turizmom, športom, gasilstvom in kulturnimi dejavnostmi.
Najznamenitejše svetišče Prekmurja je delo našega največjega arhitekta Jožeta Plečnika. Upošteval je pokrajinsko stavbarsko tradicijo in vnesel starokrščanske arhitekturne elemente. Lesen strop iz okroglih tramov in desk krasijo izdelki prekmurskih lončarjev.
Romarska rotunda sv. Nikolaja leži v severovzhodni Sloveniji, 2km zahodno od slovensko-madžarske meje. Zgrajena je bila v 13. Stoletju v dolini Kobiljskega potoka ob srednjeveški prometni poti iz Alp v Panonsko nižino. V 19. Stoletju so rotundi prizidali zvonik, kupolo prekrili s pločevinasto streho, gotski krilni oltar pa odpreljali v Budimpešto.
Pokukajte v izjemno stavbo Expana in preverite kaj ta ponuja. Ta ponuja razstave v inovativno in tehnološko izjemno izkušnjo doživetja sveta ob Muri, kjer predstavljajo bistvo tradicije, narave, našo sedanjost in naše sanje.
Poleg stavbe lahko še raziščete jezero, katero ponuja številne vodne aktivnosti, sprostitev in naprave motorik parka.